Kranjski župniki | Župnija Kranj

V srednjem in zgodnjem novem veku (14.–18. stoletje) je bila služba kranjskega župnika zelo vplivna in zaželena. Kranjska župnija je spadala med najstarejše in najdonosnejše na ozemlju oglejskega patriarhata oziroma pozneje ljubljanske škofije. Službo kranjskega župnika (lat. plebannus ali parochus) so v 13. in deloma v 14. stoletju praviloma zasedali Italijani oziroma Furlani. Živeli so na patriarhovem dvoru v Ogleju in nekateri izmed njih nikoli niso prišli v Kranj. V službo so bili umeščeni preko zastopnikov. Pastoralno delo so opravljali njihovi vikarji (namestniki) in kaplani. Od sredine 14. do začetka 16. stoletja so bili v službo kranjskega župnika imenovani predvsem plemiči nemškega porekla iz alpskih dežel, zatem pa vse bolj tudi slovenskega. V začetku novega veka (1507/1511–1694) so bili naslovniki službe kranjskega župnika (lat. parochus habitualis) vsakokratni ljubljanski škofje (od Krištofa Ravbarja do Žige Krištofa Herbersteina), de facto kranjski župniki pa so bili uradno škofovi vikarji. Takrat je bila kranjska župnija pridružena (inkorporirana) t. i. škofovi menzi – pomemben del njenih dohodkov je bil namenjen za osebno vzdrževanje ljubljanskega škofa, kar je kazalo na visok status oziroma premožnost kranjske župnije. Čeprav je bila slednja menzi ljubljanskega škofa pridružena že leta 1507, je iz oglejskega patriarhata pod (duhovno) jurisdikcijo ljubljanske škofije dokončno prešla leta 1620 v času škofa Tomaža Hrena.

Kranjski župniki, ki se v zgodovinskih virih omenjajo zgolj v povezavi z določeno letnico in za katere ni znano točno obdobje opravljanja službe župnika, so za imenom označeni z zvezdico (*). Kranjski župniki, ki so opravljali službo župnika kot vikarji ljubljanskega škofa, pa so za imenom označeni z dvema zvezdicama (**). Osebna imena kranjskih župnikov, ki se do sredine 19. stoletja v zgodovinskih virih večinoma pojavljajo v latinski ali nemški obliki, so poslovenjena. Pri nekaterih župnikih so v oklepaju navedene njihove druge (starejše ali poznejše) omembe vredne službe ali značilnosti.

1226		mag. Peter (iz Ogleja)*
1251		Ulrik/Wobricus*
1308		Bernhard*
1311		Nikolaj della Porta (iz Čedada)*
1320 – 1327		Tremontan de Portis (iz Čedada)
1327 – 1331		Bernard
1331		Ulrik/Wobricus
1331 – 1338		Tremontan de Portis (iz Čedada)
1347		Henrik*
1356		Venceslav (iz Ogleja)*
1370		Nikolaj*
1376		Pavel (s Kranjske)*
1393 – 1402		mag. Leopold pl. Apfaltrer (kaplan Svetega sedeža, dvorni kaplan celjskega grofa Hermana)
1410 – 1432		mag. Koloman pl. Manswerd (častni kaplan Svetega sedeža, kanonik v Strassburgu pri Krki na Koroškem, prošt sv. Virgilija v Brežah, generalni vikar oglejskega patriarha, kranjski arhidiakon)
1432		Peter Poljc/Paltz (arhidiakon za Kranjsko)*
1434 – 1453		Matija Kofer (iz Kovorja pri Tržiču?)
1458		Gašper pl. Spauer (kanonik v Tridentu)*
1460		Žiga pl. Lamberg (prvi ljubljanski škof, 1461/1462–1488)*
1471		Nikolaj Operta (ljubljanski prošt)*
1475 – 1478		Prospero da Camogli (iz Genove, uslužbenec Franca Sforze v Milanu, odposlanec k francoskemu kraljeviču Ludviku, odposlanec v Anglijo, cesarjev odposlanec v Firence, posrednik v mejnem sporu med Trstom in Koprom, udeleženec političnega gibanja proti vladarjem Genove, apostolski protonotar)
1478 – 1511		dr. Matija Operta (cesarjev dvorni kaplan, arhidiakon za Kranjsko)
1488 – 1536		Krištof Ravbar (ljubljanski škof)
	1511	Andrej * **
	1518	Hieronim Krajnik* **
	1519	Andrej Ciballi (župnik v Trbovljah in Šenčurju, vikar v Šmartinu)* **
	1530	Matija Isenhausen* **
	1534 – 1536	Jernej Singer**
1536 – 1543		Franc Kazianer pl. Katzenstein (ljubljanski škof)
1543 – 1558		Urban Textor (ljubljanski škof)
	1545 – 1548	Ambrož Vošnjak**
	1548	Jakob Scherer* **
	1555	Adam Konrad Glušič* ** (iz Komna na Krasu, ljubljanski škof)
	1557	Anton Mezeg* **
1561 – 1568		Peter pl. Seebach (ljubljanski škof)
	1564 – 1565	Janez Steinmetz**
	1568 – 1570	Matej Pisanec**
	1570 – 1573	Andrej Šorn**
1571 – 1578		Adam Konrad Glušič (ljubljanski škof)
	1573 – 1584	Matija Marcina (cesarski kaplan)**
1579		Baltazar Radlič (ljubljanski škof)
1580 – 1597		Janez Tavčar (ljubljanski škof)
	1584 – 1595	Frančišek Lapicida (arhidiakon za Kranjsko, ljubljanski stolni prošt)**
	1595 – 1600	Krištof Treiber**
1597 – 1630		Tomaž Hren (ljubljanski škof)
	1600 – 1609	mag. Janez Friderik Clemens (arhidiakon za Kranjsko)**
	1609 – 1620	Janez Rozman**
	1620 – 1647	Blaž Kušman (apostolski notar)**
1630 – 1640		Rinaldo Scarlichi (ljubljanski škof)
1640 – 1664		Oto Friderik grof Buchheim (ljubljanski škof)
	1647 – 1649	dr. Frančišek Maksimilijan Vaccano de San Passo (generalni vikar ljubljanskega škofa, titularni pićenski škof)**
	1649 – 1652	Urban Kutinar**
	1652 – 1658	Adam Skalar (slovenski pisatelj)**
	1658 – 1665	Lovrenc Purgar**
1664 – 1683		Jožef grof Rabatta (ljubljanski škof)
	1665 – 1671	Janez Mihael Ferri**
	1672 – 1676	Janez Krstnik Telban**
	1676 – 1686	mag. Frančišek Jožef Gazarolli (generalni vikar ljubljanskega in passavskega škofa)**
1684 – 1701		Žiga Krištof grof Herberstein (ljubljanski škof)
	1686 – 1690	Jernej Per**
	1686 – 1694	Filip Jakob Terpin (umrl kot jezuit)**
	1694 – 1697	Matija Gruss (kot administrator župnije)
1697 – 1754		dr. Janez Jakob Schilling (kanonik, apostolski protonotar, generalni vikar ljubljanskega škofa)
1754 – 1755		ddr. Frančišek Serafin Rabič (kot administrator župnije)
1755 – 1780		ddr. Janez Evangelist Kraškovic (apostolski notar, generalni vikar ljubljanskega škofa)
1780 – 1786		Jožef Filip Mikolič (generalni vikar ljubljanskega škofa, ljubljanski pomožni škof)
1786 – 1799		Jožef Golmajer
1799 – 1800		Martin Štrgulc (administrator župnije)
1800 – 1842		Avguštin Sluga (dekan, častni kanonik)
1842 – 1850		Jožef Dagarin (dekan, profesor moralne teologije)
1850		Alojzij Košir (administrator župnije)
1850 – 1858		Anton Padovanski Kos (dekan, častni kanonik, šolski nadzornik)
1858 – 1874		Janez Reš (dekan, šolski nadzornik)
1874 – 1900		Anton Padovanski Mežnarec (dekan, šolski nadzornik)
1900 – 1928		Anton Koblar (dekan)
1928 – 1941		Matija Škerbec (dekan, pregnan s strani okupatorja)
1941 – 1945		Henrik Beuke (imenovan s strani okupatorja)
1945 – 1969		France Blaj
1969 – 1987		Valentin Bahor (dekan)
1987 – 2012		Stane Zidar (dekan, prelat)
2012 – 2017		Vinko Podbevšek (dekan)
2017 –		dr. Andrej Naglič (direktor Katoliškega inštituta v Ljubljani, pravni svetovalec Slovenske škofovske konference, član pravne komisije COMECE v Bruslju in CCEE v St. Gallnu)