V ne tako daljni preteklosti so se po naših družinah večkrat na dan roke sklepale k molitvi. Zvečer pa so med prsti utrujenih rok zdrsele jagode rožnega venca. V molitev so vpletali prošnje k Bogu za blagoslov pri živini in pridelkih, za ugodno vreme in varstvo družinskih članov.

Danes pa, kot da Božje pomoči, Božjega blagoslova in varstva ne potrebujemo. Molitev je po družinah utihnila. Preglasili so jo razni mediji s svojo resnico. Vendar je človek edino bitje, ki se more obrniti k svojemu stvarniku – Bogu. Bog človeka celo vabi naj mu nekaj časa prav posebej posveti, da se bo z njim srečal, pogovarjal, molil.

Temu Božjemu vabilu se je odzvalo v naši župniji pred dvema desetletjema nekaj žena in mož iz gibanja Prenove v duhu. Začutili so potrebo po molitvenem občestvu v župniji. Iz molitvene skupine, ki se je v začetku zbirala k molitvi na domu enega izmed molivcev, sta nastali dve: Prenova in Binkoštna dvorana. Toda, tako kot postajajo klopi v cerkvah vedno bolj prazne, se tudi molitvena občestva vedno bolj krčijo. Zato Jezusovo povabilo “Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi“, velja vsem, ki jim ni vseeno za duhovno rast mladih, župnije, našega naroda…

Molitvena ura v naši župnijski cerkvi oziroma kapeli v zimskem času je vsak četrtek, eno uro pred večerno mašo, pred izpostavljenim Najsvetejšim zakramentom. Vsakdo je lepo povabljen, da pride pozdravit Jezusa.