V dunajski galeriji Belvedere, nekdanjem habsburškem dvornem muzeju, sta razstavljeni dve obojestransko poslikani leseni tabli, ki imata velikost 173x104 centimetrov. Župnija Kranj ju je na Dunaj prodala leta 1886. Gre za dve tabli (deski), ki sta bili del gotskega krilnega oltarja kranjske župnijske cerkve. Tabli sta poslikani na obeh straneh s tempera barvami in tako skupno tvorita štiri slike. Sprednja stran tabel prikazuje legendo o mučeništvu sv. Kancija, Kancijana, Kancijanile in Prota, zadnja pa Kristusa na Oljski gori in njegovo vstajenje. Krilni oltar s poslikavami je nastal na začetku 16. stoletja, izkazuje ikonografske značilnosti pozne gotike in je najverjetneje delo anonimnega mojstra z območja takratne Notranje Avstrije (Koroška, Kranjska, Štajerska). Z izgubo kranjskega krilnega oltarja je bil izgubljen eden največjih in najboljših primerov gotske umetnosti na ozemlju današnje Slovenije.

Beg Kancijana in tovarišev

Iz ozadja, kjer je vidno mesto ob morskem zalivu, ki je morda Gradež ali Oglej, vodi pot po gričevnati pokrajini. Bela in črna mula peljeta voz s Kancijem, Kancijanom, Kancijanilo in Protom. Na ovinku proti desni pade mula in s tem zadržuje beg, iz smeri mesta pa prihajajo oboroženi preganjalci.

Mučeništvo Kancijana in tovarišev

V pokrajini, ki jo v ozadju zapira hrib z utrjenim gradom, naslikan z veliko podrobnostjo, stoji spredaj na levi steber s figuro sedečega malika, ki se vrti in s tem povzroča zvončkljanje nastavljenih zvoncev. Pred kipom je postavljena giljotina, ki odseka glavo prvemu mučencu. Rabelj vleče drugega mučenca, ta pa se poslavlja od tretjega. Med njima in rabljem stoji Kancijanila, ki ju z dvignjeno roko in jeznim izrazom na obrazu priganja k nagli ločitvi. Okrog teh glavnih oseb so še drugi rablji. Posebej opazen je mož s pristriženo brado in čepico na glavi, ki z levo roko prijemlje kožuhovinast ovratnik svojega plašča. V ospredju na levi strani je mladenič v razkošnem oblačilu, ki vabi gledalca, naj opazuje dogodek.

Oljska gora

V skalnati pokrajini, kjer je v ozadju na levi ozka dolina, kleči spredaj pred skalo Kristus. Na skali stoji kelih, nad njim lebdi angel s križem čez rameni. Kristus upira oči v nebo in prosi z rokami Očeta, naj gre kelih trpljenja mimo njega. V ospredju na levi spi apostol Peter, na desni pa Jakob, ki se naslanja na spečega Janeza. Po dolini v ozadju prihaja Juda Iškarijot, ki vodi vojake in kaže na klečečega Kristusa.

Vstajenje

V hriboviti pokrajini s pogledom na mesto v desnem delu ozadja je spredaj postavljen zapečaten grob. Ob grobu stoji vstali Kristus z blagoslavljajočo desnico, v levici pa drži zmagoslavno zastavo. Okrog groba so razvrščeni štirje speči stražarji. Iz ozadja na levi prihajajo žene z mazili.
 
Zgoraj predstavljene slike so krasile glavni oltar župnijske cerkve, ki je bil zasnovan kot značilen poznogotski alpski krilni oltar iz lesene omare s kipi in dvema lesenima kriloma, ki sta se lahko odpirali in zapirali, na obeh straneh pa sta bili opremljenimi s slikami. Če sta bili krili zaprti (delavniška postavitev), sta bili vidni upodobitvi Oljske gore in vstajenja, če sta bili odprti (praznična postavitev), pa sta bili vidni upodobitvi legende mučeništva kranjskih župnijskih zavetnikov skupaj s celotnim osrednjim delom oltarja, ki je zasijal v vsej svoji lepoti. V sredini je imel štiri pozlačene kipe kranjskih župnijskih zavetnikov. Oltar je bil sestavljen iz kamnitega nosilca (daritvenega oltarja), lesenega podstavka, glavnega lesenega dela oziroma omare s poslikanima odpirajočima se deskama (kriloma) in štirimi kipi ter iz lesenega vrha, ki je bil postavljen nad omaro. Omara, ki je stala na dva metra širokem in približno 70 cm visokem podstavku, je bila okrog dva metra široka in 170 cm visoka. Vrh je bil visok med dvema in tremi metri, imel je obliko navzgor zašiljenega stolpiča oziroma baldahina s stebrički in bil umetelno reliefno izrezljan z rastlinskimi motivi. Pod njim je bil križ s križanim.