Preskoči na vsebino

nalagam novice...

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA (Nedelja Kristusa, Kralja vesoljstva)     

S praznikom Kristusa-kralja vesoljstva, ki ga je vpeljal papež Pij XI. leta 1926, zaključujemo cerkveno leto.
kristus_kralj.jpg         S tem Cerkev želi poudariti resnico, ki jo je zapisal apostol Pavel: »On je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva, kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, najsi bodo prestoli ali gospostva ali vladarstva ali oblasti: vse je ustvarjeno po njem in zanj.«
         In v tem smislu je Jezus kralj, ne pa v pomenu, ki ga mi ljudje dajemo temu nazivu.

         Jezus ni nikoli v času svojega javnega delovanja govoril, da je kralj. Ko so ga ljudske množice hotele postaviti za kralja, se jim je umaknil; šele, ko ga je Poncij Pilat na veliki petek spraševal ali je kralj, mu je odgovoril pritrdilno, a je tudi dodal: »Moje kraljestvo ni od tega sveta.«

         Na svetu so kraljestva, cesarstva, narodi imajo svoje voditelje in vladarje. Mnogi med njimi so prišli anonimnosti in si zavarovali oblast s tisoči človeških življenj. Koliko časti in pozornosti so deležni ti zemeljski vladarji, čeprav so samo začasni, minljivi.
         Kakšno nasprotje – Kristus kralj, vladar nebes in zemlje, pa sam daruje svoje življenje za rešitev vsega človeštva.
         Jezusovi sodobniki torej njegovega kraljestva niso sprejeli. V tako težko in dolgo pričakovanem hrepenenju po kraljestvu, ki so ga preroki že od davnaj napovedovali, so si ustvarili čisto drugačno podobo kraljestva, ki naj bi ga Mesija prinesel, da niso verjeli Kristusu, ki je oznanjal, da je božje kraljestvo že prišlo, »je že med vami« in zato so križali svojega kralja.
         V svojih prilikah, da je nebeško kraljestvo podobno kvasu, gorčičnemu zrnu..., jim je sicer stalno poudarjal, da on ni tak kralj kakor svetni vladarji tistega časa.
         Niso razumeli, da je namen Kristusovega kraljevanja časna in večna sreča tistih, ki so mu zvesti.
         Apostol Pavel v pismu Rimljanom lepo pravi, da: »Kraljestvo božje ni jed in pijača, ampak pravičnost in mir in veselje v Svetem Duhu« (Rim 14,17).

         Ko pravi Jezus: »Iščite najprej božjega kraljestva in vse drugo se vam bo navrglo,« hoče povedati, da ga moramo iskati, iskati njegovo pravičnost; njemu služiti, pa se pravi kraljevati.

Vprašajmo se, zakaj je Jezus dopustil vse to, o čemer smo brali v evangeliju zadnje nedelje cerkvenega leta?
Ko globlje razmišljamo o tem, odkrijemo, da se je Gospod odpovedal vsaki možnosti, da bi pokazal svojo moč in oblast.
Popolnoma se je očisti vsega človeškega, da je mogel vstopiti neobremenjen v Očetovo kraljestvo.
»Duša, ki doseže cilj, ne pogreša namreč nič drugega in v sebi zgradi poteze božje blaženosti. V tem je človekova neizmerna sreča tu in obljuba večne sreče.«

vir: www.svetagora.si