Podružnice
SV. JOŽEF NA HUJAH

Kraj se omenja leta 1306. Sedanja cerkev, ki so jo zgradili leta 1680, ima prezbiterij v gotski tradiciji. Posvetili so jo leta 1686.

V stranski kapeli je oltar Marijine zaroke, ki jo upodablja slika Leopolda Layerja. Angela ob sliki sta delo Valentina Vrbnika. Cerkev ima dva železna in en bronasti zvon.

Žegnanje na Hujah je na prvo nedeljo po velikem šmarnu oziroma tretjo nedeljo v avgustu. Maša v cerkvi na Hujah je tudi 18. marca, na god sv. Jožefa, Jezusovega rednika in Marijinega ženina. V cerkvi na Hujah obhajamo mašo še na prvi prošnji dan pred vnebohodom.

Literatura: Mati mnogih cerkva: Župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi. Družina, 2012.

SV. OŽBOLT V ČIRČAH

Kraj se prvič omenja leta 1363. Čas gradnje sedanje cerkve ni znan. Obokali so jo leta 1848. Poleg sv. Ožbolta, je cerkev posvečena tudi sv. Andreju. Še v letu 1631 je bil v njej oltar sv. Andreja, ki po tem letu ostane le še oltar sv. Ožbolta.

Stranski oltar sv. Ane ima novejši nastavek. Kip sv. Ane z Marijo je leta 1931 izdelal J. Grošelj. Kipa sv. Ambroža in sv. Janeza Evangelista ob niši sta delo Valentina Vrbnika. V zvoniku so trije zvonovi.

Žegnanje v Čirčah je na nedeljo po 5. avgustu. Sv. maša v cerkvi v Čirčah je tudi na drugi prošnji dan pred vnebohodom.

Literatura: Mati mnogih cerkva: Župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi. Družina, 2012.

ROŽNOVENSKA MATER BOŽJA

Prvotno je bila to cerkev Marijinega oznanjenja. Zgrajena je bila v prvi polovici 16. stoletja. Stoji ob nekdanjih mestnih vratih. Danes je v duhu ekumenskih prizadevanj posojena v uporabo makedonskim pravoslavnim vernikom.

Cerkev je leta 1892 poslikal Matija Bradaška. Mariji v čast pojo trije železni in en bronast zvon.

Maša v cerkvi Rožnovenske Matere Božje je 7. oktobra in 26. julija, na god sv. Joahima in Ane, staršev Device Marije.

Literatura: Mati mnogih cerkva: Župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi. Družina, 2012.

SV. BOŠTJAN, SV. FABIJAN IN SV. ROK NA PUNGARTU

Cerkev so zgradili okrog leta 1478, in sicer po zaobljubi zaščitnikom proti kužnim boleznim. Danes je v duhu ekumenskih prizadevanj posojena v uporabo srbskim pravoslavnim vernikom.

Znamenita slika Priprošnjiki zoper kugo v glavnem oltarju je delo Martina Kremser – Schmidta iz leta 1773. Ob njej sta kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Frančiška Ksaverija, ki sta delo Valentina Vrbnika. Stenske poslikave so Bradaškove. Železen zvon je iz leta 1922.

Maša v cerkvi na Pungartu je 16. avgusta, na god sv. Roka, romarja in spokornika.

Literatura: Mati mnogih cerkva: Župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi. Družina, 2012.