V Nadškofijskem arhivu v Ljubljani hranijo 19 zvezkov iz nekoč obsežnejše in ene najbolj bogatih farnih knjižnic na Kranjskem, stare farne knjižnice pri sv. Kancijanu v Kranju. Mednje sodita tudi dva impresivna kodeksa, ki sestavljata kompletno delo, bolj poznano pod imenom Kranjski antifonar. Kolofon na koncu prvega kodeksa pove, da je prvi del Kranjskega antifonarja njegov pisec in iluminator Ioannes von Werd de Augusta končal 17. avgusta 1491. Tudi drugo knjigo je po vsej verjetnosti napisal in slikarsko okrasil isti avtor v približno istem času. Ta imenitna knjiga je v staro farno knjižnico pri sv. Kancijanu v Kranju prišla konec 15. stoletja, ko je bilo v Kranju živahno versko in kulturno življenje.
 
Župnik v Kranju je bil Matija Operta, doktor kanonskega prava, kot pravi napis na njegovi nagrobni plošči, vzidani na južni fasadi kranjske farne cerkve, na kateri je Lavtižar še prebral napis: DOMINUS MATHIAS OPERTA, DOCTOR DECRETORUM, LEBANUS HUJUS ECCLESIAE, ARCHIDIACONUS CARNIOLE, ANNO DOMINI 1511 (Gospod Matija Operta, doktor kanonskega prava, župnik te cerkve, arhidiakon na Kranjskem, v letu Gospodovem 1511). V Kranj je prišel v sedemdesetih letih 15. stoletja. Za župnika v Kranju ga je verjetno imenoval cesar Friderik, pri katerem je opravljal službo dvornega kaplana. Leta 1469 je bil še študent dunajske univerze. Doktoriral je 5. februarja 1484 v Padovi. Veliko je napravil za obnovitev verskega življenja v Kranju. V njegovem času so bili pri kranjski farni cerkvi ustanovljeni tudi trije beneficiji. Leta 1483 sta bila ustanovljena beneficija pri oltarju sv. Ane in Uršule in pri špitalski cerkvi sv. Linharta. Leta 1494 je bila pri oltarju sv. Nikolaja v kranjski cerkvi ustanovljena kaplanija. Leta 1495 je bil na prošnjo kranjskega in ljubljanskega mestnega sveta v Aachnu ustanovljen beneficij pri oltarju štirih cerkvenih učenikov, ki so mu kasneje rekli tudi slovanski oltar, od 17. stoletja naprej pa so mu pravili oltar sv. Cirila in Metoda.
 
Pri farni cerkvi sv. Kancijana so verjetno vsaj od druge polovice 13. stoletja naprej imeli bogato knjižnico. Kranjski župnik Koloman ji je 2. februarja 1412 podaril tri knjige: znamenito delo papeža Gregorja I. Velikega – Moralije, mašno knjigo – Misal in Biblijo – Sv. pismo (Koloman, kanonik v Strassburgu na Koroškem in župnik v Kranju, v prisotnosti kranjskega mestnega sodnika Jakoba s Perovega, kranjskega mestnega sveta in občine, podari kranjski farni cerkvi sv. Kancijana tri knjige in sicer Moralije o Jobu papeža Gregorja I. Velikega, mašno knjigo Misal in Biblijo v velikem zvezku. Te knjige morajo za vedno ostati v Kranju…). Pečata izstavitelja in mesta Kranj se nista ohranila. Vse tri knjige so se ohranile v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani.
 
Fond knjig je v svojem dnevniku posredno omenil tudi oglejski kancler Paolo Santonino, ki je pozno poleti leta 1486 pripotoval v Kranj, kjer je obiskal kranjsko farno cerkev sv. Kancijana (V tej cerkvi boš videl več kot 16 srebrnih kelihov, srebrn in pozlačen tabernakelj, nenavadno velik in silno težak, vreden sedemsto dukatov, prav tako tudi srebrne križe in več relikvij svetnikov v srebrnih relikviarijih, pa tudi razne knjige in veliko dragocenih paramentov: vse to bi bilo primeren okras kateri koli stolni cerkvi...).
 
Knjige so si v cerkvi pri sv. Kancijanu po vsej verjetnosti prostor delile skupaj z arhivom, ki se je nahajal v žagradu (zakristiji). Leta 1442 je vojska celjskega najemnika Jana Vitovca zavzela Kranj in oplenila tudi farno cerkev. Iz zakristije je odnesla tam shranjene listine meščanov in plemičev. O uničenju listin govori dokument iz leta 1445, morda je podobna usoda doletela tudi knjige. Podobno se je zgodilo leta 1457, ko se je Vitovčeva celjska vojska morala umakniti iz Radovljice. Ob umiku je v besu zavzela, požgala in oropala mesto Kranj, potem pa se je napotila domov proti Celju.
 
S koncem 15. stoletja se je zaključevala tudi gotizacija farne cerkve sv. Kancijana. Zadnja dela na njej je postoril prav prej omenjeni župnik Matija Operta. Cerkev je imela bogato notranjo opremo. Po poročilu Paola Santonina pa so bili v tistem času kranjski farni cerkvi sv. Kancijana v poseben okras odlični pevci in orgle, ki jih je dal na svoje stroške postaviti častiti doktor cerkvenega prava, gospod Matija Operta. Da je mesto Kranj imelo bogato glasbeno življenje, poleg antifonarja pričajo tudi drugi ohranjeni glasbeni zapisi iz Kranja, ki datirajo iz časa od druge polovice 14. stoletja dalje. Vsaj od začetka 15. stoletja dalje je bila v Kranju tudi šola. Pri petem bogoslužju so verjetno sodelovali tudi kranjski šolarji in duhovniki.
 
Oba dela Kranjskega antifonarja sta nastala v posebnih zgodovinskih okoliščinah. Po vsej verjetnosti sta bila napisana posebej za kranjsko farno cerkev. Prvi kodeks (60 x 41 cm) je nekaj večji od drugega (57 x 40 cm). Oba imata platnice iz bukovega lesa, oblečene v taninsko usnje. Vogale obeh kodeksov krasijo vogelniki, na katerih je upodobljen v desno obrnjen, na zadnjih nogah vzpenjajoči se lev. Na glavi nosi trirogo krono. Iz ust mu moli jezik. Oba kodeksa sta napisana na pergament z gotsko psalterialo. Prvi ima 248 folijev (manjkata folija 8 in 9), drugi ima 233 folijev (manjka en folij med 7/8, 135/136 in štirje foliji zadnjega kvaternija). Na štirivrstičnem notnem črtovju rdeče barve so melodije posameznih antifon, responzorijev idr., napisane s štirioglatimi notnimi glavicami. Impresivni zunanjosti kodeksov odgovarja tudi njuna notranja oprema. Izstopata predvsem obe prvi strani obeh kodeksov in kolorirane t. i. historizirane iniciale (v prvem kodeksu jih je devet, v drugem pet). Obe prvi strani kodeksov sta si po okrasju podobni.
 
Prvo popisano in iluminirano stran drugega folija v prvem kodeksu (delu) Kranjskega antifonarja krasi všečno rastlinsko okrasje, ki ga dopolnjujejo upodobitve treh živali (pav, jelen, srna) in dveh človeških figur v zgornjem in spodnjem vogalu zunanjega roba folija, ki sta, sodeč po njunih nošah, Žida. V rokah držita vsak po en nepopisan zvitek. V zgornjem notranjem kotu rastlinskega okrasja je iluminator okrasil črko U. Črka je modre barve. Ima modro-zlato rastlinsko ornamentirano okrasje. Naslikana je na zlatem geometrijsko ornamentiranem ozadju. Oklepa jo zelen in rdeč okvir. Znotraj črke je upodobljen Kristus, ki sedi na mavrici rdeče, rumene in modre barve. Njegov obraz je obrnjen v desno. Ogrnjen je v rdečo haljo. Pod njim je upodobljena zelena pokrajina. Na nji sta naslikani dve grobni jami, iz katerih od mrtvih vstajata mož in žena. Kristus ju blagoslavlja. V višini Kristusove glave je na njegovi levi narisan meč rdeče barve, na desni pa tri lilije. Zdi se, da prej omenjeno rastlinsko okrasje opazovalčeve oči vodi na spodnji rob folija, kjer je, še v območju rastlinskega ornamentalnega pasu, v sredini upodobljen angel v zlati halji z razprtimi perutmi na notranji strani modre in na zunanji rdeče barve. V desni roki drži grb dežele Kranjske, v levi pa grb mesta Kranja. Oba grba sta upodobljena na renesančnih ščitih. Grb dežele Kranjske: dvoglavi orel modre barve z rdeče-belim (srebrnim) šahastim ornamentom v obliki polmeseca okrog vratu na zlatem polju. Grb mesta Kranja: orel rdeče barve na belem (srebrnem) polju, je nekoliko obledel. Zdi se, da sta bila grba naknadno kolorirana. Ker se je njuna podoba ohranila le do približno treh četrtin, je bil folij morda v kasnejšem knjigoveškem posegu prirezan.
 
Prvo popisano in iluminirano stran prvega folija v drugem kodeksu (delu) Kranjskega antifonarja prav tako krasi všečno rastlinsko okrasje, ki ga dopolnjujejo upodobitve treh živali (pav, jelen, srna) in dveh človeških figur, ki sta, sodeč  po njunih nošah, Žida. V rokah držita vsak po en nepopisan zvitek. V zgornjem notranjem robu rastlinskega okrasja je iluminator okrasil črko U. Črka je modre barve. Okrašena je z rastlinskim okrasom modre barve. Naslikana je na zlatem geometrijsko ornamentiranem ozadju. Oklepa jo zelen in rdeč okvir. Znotraj črke je upodobljena Marija, ki sedi v krogu svetnikov. Marija je oblečena v modro obleko in ogrnjena v moder plašč. Na glavi ima modro kapuco. V krogu okrog nje sedijo svetniki. Žal je podoba poškodovana zaradi nekdanje vlage. Rastlinsko okrasje vodi opazovalčev pogled na spodnji rob folija, kjer je, še v območju rastlinskega ornamentalnega pasu v sredini upodobljen angel v zlati halji z razprtimi perutmi na notranji modre in na zunanji strani rdeče barve. V desni roki drži grb dežele Kranjske, v levi pa grb mesta Kranja. Grba sta upodobljena na renesančnih ščitih. Grb dežele Kranjske: dvoglavi orel modre barve s polmesecem (belim, srebrnim?) okrog vratu na zlatem polju. Spodnji del grba je nekoliko razbarvan. Pozlata s ščita je skoraj izginila. Vidna sta obrisa orlovih nog, rdeče (ne modre) barve. Grb mesta Kranja: orel rdeče barve na belem (srebrnem) polju.
 
Omenjeni upodobitvi grba mesta Kranj predstavljata po doslej znanem gradivu najstarejšo znano kolorirano upodobitev grba mesta Kranj: v desno obrnjen rdeč (barva) orel na srebrnem (kovina) polju, ki je slabih 200 let starejša od Valvasorjeve: rdeč (barva) orel na heraldično nevzdržnem modrem (barva) polju. V taki maniri gre izvor grba mesta Kranj po vsej verjetnosti iskati prej pri tirolskem kot pri andeškem grbu.
 
Besedilo povzeto: Lucijan Stanislav Adam (Kranjski antifonar in grb mesta Kranj)