Preskoči na vsebino


OZNANILA V PDF OBLIKI

OB STOLETNICI PRIKAZOVANJA MARIJE V FATIMI

Četrto prikazanje 19. avgusta 1917

Dne 13. avgusta se je zaradi smešenja fatimskih dogodkov v veri nenaklonjenih časopisih nabrala velika množica, ki je nestrpno pričakovala prihod pastirčkov. Molili so rožni venec in prepevali cerkvene pesmi. Nenadoma se je kakor blisk razširila vest, da je pastirčke ugrabil domači župan, voditelj prostozidarjev. Ljudje so bili žalostni in razdraženi.

Župan je pastirčke odpeljal na sedež občine. Tam so bili v zaporu do 15. avgusta. Iz njih so hoteli z vsemi sredstvi, tudi s silo, izvleči vsebino skrivnosti. Grozil jim je s smrtjo. Kljub temu, da so pastirčki resno računali z njo, niso ničesar izdali. Tudi pozneje so trojno skrivnost skrbno hranili zase (videnje pekla; češčenje Marijinega brezmadežnega Srca; pogojna napoved 2. svetovne vojne; napoved preganjanja Cerkve). To se je pokazalo pri vseh spraševanjih, pri katerih so ljudje hoteli z raznimi zvijačami in grožnjami o vsebini skrivnosti iz njih kaj izvleči.

Pastirčki so trpljenje v zaporu pri županu darovali kot žrtev za spreobrnjenje grešnikov in v zadoščenje za grehe, storjene zoper Marijino brezmadežno Srce. Molili so rožni venec. Tudi drugi jetniki so sodelovali pri tej molitvi.

Županova ugrabitev je pri ljudeh izzvala upravičeno ogorčenje in utrdila prepričanje, da otroci glede Marijinih prikazovanj niso lagali. Ljudje so občudovali njihovo odločnost. Dne 13. avgusta so bili po izjavi prič na kraju prikazovanj posebni pojavi: Pri vznožju črnike je tako zaropotalo, da so se ljudje ustrašili in bili kakor iz uma. Nekateri so začeli bežati.

Mnogi so videli, kako se je oblak spustil do črnike in zaprašil ozračje, da se je zdelo temno. Sonce se je približalo, izgubilo blesk, tako da je bilo mogoče gledati vanj. Ob soncu se je pokazal oblak z mavričnimi barvami. Vsi predmeti so postali rumeni.

Kljub županovemu namenu, da prepreči avgustovsko prikazovanje, se je Marija prikazala v nedeljo, 19. avgusta, sredi popoldneva. Otroci so bili na paši bliže doma v kraju Valinhos. Namesto Jacinte, ki je ostala doma, je bil z Lucijo in Frančiškom njegov starejši brat Janez. Ko sta Lucija in Frančišek začutila, da se bo prikazala Devica Marija, sta prosila Janeza, da je šel domov po Jacinto. Ko je prišla, se je vsem trem prikazala nebeška Gospa nad hrastičem, kjer je danes kapela. Kakor 13. julija je tudi zdaj obljubila, da bo » v zadnjem mesecu naredila čudež, da bodo vsi verjeli ».

Ko jo je Lucija vprašala, kaj naj naredijo z denarjem, ki ga ljudje puščajo v Covi da Iria, je Marija odgovorila: »Napravite dvoje nosil: ena nosi ti z Jacinto in še z dvema belo oblečenima deklicama, druga naj nosijo Frančišek in še trije dečki. Denar, ki se nabere na nosilih, naj se porabi za praznik naše Rožnovenske Gospe. Kar ostane, je za zidavo kapele, ki naj jo postavijo tukaj.«

Z bolj žalostnim srcem je pred slovesom dala glavno naročilo tega meseca: »Molite, veliko molite in delajte žrtve za grešnike. Veliko duš gre v pekel, ker ni nikogar, ki bi se zanje žrtvoval in molil zanje.« Navzoči Frančiškov in Jacintin brat Janez ni videl ničesar, slišal pa je šum kakor ob vzletu rakete.

 

PRVO SVETO OBHAJILO: 25. maja, na praznik Gospodovega vnebohoda bo ob 18.30 spoved za prvoobhajance, med sv. mašo za starše, po sv. maši ob 19.30 priprava na slovesnost, ki bo v nedeljo, 28. maja ob 10.30.

 

SVETA BIRMA: na praznik Gospodovega vnebohoda, 25. maja ob 19.00 bo prvi dan devetdnevnice k Sv. Duhu, ki je obvezna za birmance, starše in botre.

 

 




Print Friendly and PDF